|
|
|
|
|
Poročilo o nepravilnostih pri
plebiscitu
|
| |
| |
Poročilo je bilo izvedeno za okraj
Velikovec, to je za enega od štirih volilnih okrajev Cone A. Kot avtor sam
ugotavlja, je bilo delo na terenu težavno, saj so bili mnogi Slovenci
prestrašeni zaradi nemških groženj (ki so se tudi udejanile) in se niso želeli izpostavljati ter greniti življenja svojim
potomcem. Kljub temu, se je nabralo kar lepo število pritožb zaradi
nepravilnosti. Narava in pojavnost nepravilnosti pa kaže na to, da
nepravilnosti niso bile slučajne, pač pa organizirane, z enotnim vzorcem
izvedbe, na celotnem
območju. Izvajali pa so jih celo tisti, ki so morali prvi skrbeli za pravilno in
nepristransko izvedbo plebiscita. To pa so bili nemški in nemškutarski
člani in predsedniki volilnih komisij.
Naprej avtor ugotavlja, da bi poleg redkih pričanj ljudi o
nepravilnosti, za verodostojnost in dokazljivost goljufij potrebovali
dokumente (prijave za glasovanje, volilne imenike, glasovnice,
zapisnike, ...), ki pa jih ni bilo mogoče dobiti, saj je Plebiscitna komisija
takoj po končanem plebiscitu, ne da bi jih videli Slovenci, predala v nemško korist vse plebiscitne
dokumente in materiale, ki so še danes neprodušno zaprti v celovškem
arhivu. Do tega trenutka nihče od tistih, ki so zastopali slovenske
koristi, teh dokumentov ni smel videti. Kar mnogi sploh ne morejo in
nočejo verjeti, češ da je to nemogoče pa je, da so med "preštevanjem"
glasov, zastopniki slovenskih koristi, ostali pred vrati!
Ko ena od strank v sporu, nima vpogleda v dokumentacijo o zadevah skupnega
pomena,
je to v temeljnem nasprotju z osnovnimi civilizacijskimi normami,
potrjuje pa tudi, da ena stran pred drugo skriva dejansko stanje zadeve,
z namenom prikriti resnico. V kolikor bi plebiscit bil izveden
pošteno in brez goljufij, bi morala biti nemška (ter italijanska in
angleška) stran še kako živo zainteresirana, da bi z odkritimi kartami
predstavila čistost in nedvoumnost glasovanja, a to nemška stran nikdar ni
naredila in se s tem tudi ni oprala umazanih dejanj, o katerih so
poročale mnoge priče. |
| |
| |
| |
| |
|
prepis
rokopisa
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
|
| |
Stran 1 |
Velecenjeni gospod vladni svetnik!
Dovoljujem si, opisati Vam v kratkem
borne uspehe raziskovanja v tukajšnjem
okraju – iz katerega lahko razvidite da je
vsako daljno raziskovanje skoraj nemogoče, ker
materijal na kateri bi se raziskovanje moglo
bazirati, ni pristopljiv. Tudi ljudje – ki tudi
sicer niso nič ali prav malo pazili pri glasovanju –
sedaj nočejo izpovedati, in podati dokazila. (koristi otrok).
Nerednosti, na katere je
mogoče misliti, se dele
sledeče, in se je v teh smerih prizvedovalo:
-
Formalne nerednosti pri sestavljanju
volilnih imenikov, pri reklamacijah,
pri samem glasovanju.
-
Zlorabe volilnih dokumentov in glasovanje
z nepravilnim dokumentim.
-
Postopanje funkcionarjev.
-
Dejstvo ki bi opravičevala sum da se
je rezultat glasovanja potvoril (izmena žar1 ali
glasovnic.
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 2 |
Od I. Da so se reklamacije rešile po
rekl. roku, je znano. Koliko takih slučajev
je bilo (točno število), ni mogoče
dognati brez volilnega aparata, kateri pa
tukaj ni dostopen. To bi mogel dognati
samo naš član delegacije (se2 svojim štabom)
kateri bi si morda pridobil pravico za vpogled.
Trdi se, da je g. Vorderen v Šentpetru na Višinah
dne 9.X (en dan pred plebiscitom) lastnoročno
vpisal dva volilca;
Isti dan (9.X) je italjanski delegat district
councila vpisal v Tinjah tri osebe.
Po 29.IX se je vpisalo v Šentpetru na Višinah
29 oseb, in sicer dne 29/IX 3 osebe, ostalih 26
pa 4. ali 5 okt.
V Tinjah so bile baje sprejeti po rekl. roku že
42 reklamacije.
To so samo primeri – takih primerov bi se
našlo mnogo – striktni dokaz je najti samo
v volilnih imenikih pri sami komisiji.
Slučaj Grebinj, kako se je tam
baje priporočila
reklamacij od obč. glas. odbora brez oznake osebe ali številke
(in potem baje priporočila
pričvrstilo na druge reklamacij)
samo z iglo pričvrstilo na dotično
reklamacijo, ↔3 je
znan. Po poizvedbah je pa ta slučaj sporadičen
in ne tipičen.
Statistiko reklamacij – v kolikor so tukaj podatki, ali se jih
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 3 |
bi že našlo, bo izdelal tukajšnji narodni svet -
ali bi imel časa dovolj, je drugo vprašanje.
Število po rekl. roku vpisanih se tukaj računa na
ca 2500.
Po glasovalnih predpisih se je moralo glasovne
legitimacije izročiti ali osebno, ali priporočeno
po pošti. Osebno znači5 tu brez dvojbe6 osebno po
članu obč. glas. odbora. To se pa splošno ni
zgodilo. Legitimacije so se delile po raznih
zaupnikih, tako da niso prišle v roke
opravičencu, ter se je tu delalo po nekem sistemu.
Primeri: V Grebinju je človek ki je delil legitimacije,
pustil štiri (slov.) legitimacije pri eni
stari hromi
ženi, z naročilom, naj jih naprej deli. Ona to seveda
ni mogla storiti.
Legitimacije za neko slov. rodbino (Rebernik
v Grebinju) od 5 članov – upravičencev, se
sploh ni
dostavilo je pustilo pri enem Nemcu, katerih
seveda ni dalje izročil.
Mož in žena (Logar v Krčanih), opravičenca
nista dobila legitimacij, pač pa njih (domneva
se da od Nemcev podkupljeni) hlapec in dekla.
Dogodili so se slučaji, - po govorici premnogi -
dokazanih samo nekaj – da so nek neki dobili po
več legitimacij, ne da bi druga itd. bila označena
kot duplikat. Sploh se je – notorično7 – prav
lahko dobilo druge legitimacije, ki niso bile
označene kot duplikati.
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 4 |
Te legitimacije se je lahko zlorabilo tako, da
se ih je dalo drugim osebam. Dogodil se je
na pr. slučaj, da je prišla glasovat 22 letno dekle
z legitimacijo 64 letne starice, in ko se jo je vprašalo
odkod ima legitimacijo, je priznala da jo je dobila
pri zastopniku Heimatdiensta.
S tem se je baje sistematično delalo, ker se
pri glasovanju razen legitimacije ni zahtevalo sploh
nobene druge identifikacije. Domneva se, da je
je na tak način ena in ista oseba večkrat glasovala
in sicer: z različnim legitimacijam (kupljenim,
oziroma duplikatom) ali pa z lastnim legitimacijam
(na lastno ime) in pri tem prečitale kako drugo
ime za katerega se je vedelo, da sploh ne pride
glasovat!
Izkaznice se je kupilo, vsaj poskusilo kupiti.
Da je ena in ista oseba po dvakrat, ali pa trikrat
glasovala, se je v več (ca 80) slučajih ugotovilo.
Ugotovljeno je par slučajev da je ena in ista oseba
bila v več volilnih krajih vpisana, še celo v istem
volilnem kraju na več voliščih.
Slov. volilci smatrajo, da se je
Glasovalna tajnost se je
v več slučajih kršila s tem, da je volilec glasovnico
še pred komisijo (torej ne šele v celici) raztrgal.
V nekaterih slučajih je mož spremil ženo v celico, ali
nasprotno. Vsem tem komisija ni ugovarjala.
V mnogih slučajih se je volilcem delilo po
dve
zelene glasovnice (da bi se dve ali več belih delilo sploh
se ni dogodilo).
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 5 |
ljudje tukaj opozarjajo tudi na to:
da se mnogo notor volilcev ni moglo
izreklamirati, ker je bil čas prekratek -
da pa je evidentno, notorično7, in vsak čas
za dokazati, da niso bili upravičeni
glasovati. Število teh je po tukajšnjem
mnenju veliko, se pa po mojih vtisih
precenjuje, in bi se takih slučajev v
najboljšem slučaju najdlo našlo komaj
par sto.
Nadaljno raziskovanje
bilo bi imelo
smisla samo v sledečih slučajih in
v sledečih smerih:
I. Pregledanje volilnega aparata glede pozneje
vreklamiranih, in glede takih ki so dvakrat
glasovali, in glede takih ki očitno niso imeli
glasovalne pravice, pa se niso mogli radi
kratkosti časa izreklamirati. Tukej se sicer
računa, da bi se na ta način jako približali (morda tudi
prekosili) glasovalno diferenco 6700 glasov, kar pa
po mojem mnenju prav gotovo še ni sigurno, in
rezultat bi mogel eventualno biti daleč izpod pričakovanja.
To delo je mogoče seveda samo v slučaju, da je
ves volilni aparat pristopen, in zahteva vsaj 14 dni
časa.
II. Nabiranje samo tipičnih slučajev mahinacij;
izvajanje argumentacije a minore ad magna8 bile
bi stvar komisije – ako ona to smatra za primerno.
Tu bi se šlo za dokaz, da volitev ni bila „čista”, brez ozira
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 6 |
na število glasov.
III. Zbiranje materiala ad II. en masse4
To zahteva prvič mnogo časa (par mesecev)
in tudi zato mora biti pristopen volilni aparat.
Svarim Vas, g. Prednik, da mi z istim
selom kratko javite, v kateri smeri naj
se naprej poizveduje oziroma zbira
material, z ozirom na še razpoložljivi
čas, in nasplošno situacijo v tej zadevi,
kakor jo Vi presodite.
Keršovan je svoje raziskovanje v
boroveljskem okraju vže9 dovršil in se vrnil
v Ljubljano – z istim minimalnim
uspehom kakor tukaj.
Omenim še: neprijaznosti, posebno
italj. oficirjev, nisem omenil, ker smatrm
to za brezpredmetno – z ozirom na razmere.
Z odličnim spoštovanjem
oddam.
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 7 |
V enem mestu volišču (Pustrici) je komisija po
glasovanju kontrolirala preostale glasovnice,
zelenih je bilo 6 premalo.
Takih slučajev bi se moglo – ako bi seimelo časa -
dognati precejšnje število, morda par sto, vsekakor pa
v takih masah, da bi dosegli število ca 6-7000 – brez
ozira na okolnost da je jako dvomljivo, ako se taki
slučaji glasovi sploh dajo uspešno pobijati kot neveljavni.
Raziskanje po takih slučajih pa je otežčeno, in
sicer jako otežčeno, brez volilnega aparata, kjer se
more samo pa s pomočjo tega aparata ustanoviti:
Ali število oddanih glasov odgovarja številu
odvzetih legitimacij. Ali se te legitimacije
(Ki tvorijo proti imenik) soglašajo popolnoma
z v imeniku črtanim imenom. Ali med tem
legitimacijam niso enake etc.
Za sum da se je glasovnice in kuverte falsificiralo
ni konkretnih dejstev v Velikovškem okraju.
Tu imam edinole izjavo, enega železničarja, da
mu je par dni pred plebiscitom en nemški
železničar iz Celovca rekel, da so oni v Celovcu
vže9 dobili kuverte z glasovnicami, in sicer belo
glasovnico vže raztrgano. Koliko je na tej izjavi
resnice, se seveda ne da kontrolirati.
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
| |
Stran 8 |
Glede suma izmenjave žar1 se tudi nemore
nič konkretnega ustanoviti10.
Žare1 so sicer v tukajšnjem okraju vozili ali antantni
oficirji (skoro povsodi Italjani) sami, ali v spremstvu
samih Nemcev. Naši orožniki se niso se2 žaro
vozili. Edino, na kar se tukajšnji ljudje posebno
opozorujejo je to, da je ital. delegat bil
baje do
½ 5 ure zjutraj v villi kjer so se nahajale žare, če prav
on tam ne stanuje.
V kolikor mi je znano, se tudi v Borovljah za
vse tozadevne sume ni moglo dobiti konkretna
dokazila.
Facit11 je:
sumi o velikanskih
dokaznih sleparij,
ki bi celi plebiscit bezdvomno ovrgli, razplinejo -
vsaj ni nobene poti da bi se to dokazalo, verjetno
pa je, da ih sploh ni bilo.
Tipičnih slučajev nepravilnega postopanja pri
reklamacijah, pri deljenju legitimacij, pri glasovanju,
(kakor so gori opisani) se najde dovolj, ali ne en masse4.
Slučajev podkupljenja katere bi se moglo direktno
dokazati (individualno podkupljenje)
pa se ne
more je malo, ker vsak seveda molči.
Javno podkupovanje (dovažanje obleke v celih
automobilih za dekle in hlapce etc) je pa
notorično.
|
| |
| |
|
|
| |
|
|
|
|
| |
Opombe prepisovalca:
| 1 |
|
žar, žara |
= |
volilna skrinjica |
| 2 |
|
se |
= |
z (z žaro, z volilno skrinjico) |
| 3 |
|
|
= |
vrivek besedila |
| 4 |
|
en masse |
= |
masovno |
| 5 |
|
znači |
= |
pomeni |
| 6 |
|
dvojbe |
= |
dvoma |
| 7 |
|
notorično |
= |
nezakonito, zlorabljeno, razvpito |
| 8 |
|
a minore ad magna |
= |
manjši del celote |
| 9 |
|
vže |
= |
že |
| 10 |
|
ustanoviti |
= |
ugotoviti |
| 11 |
|
facit |
= |
dejstvo |
|
| |
| |
| vir Arhiv
Slovenije, signatura AS 1019 (dr. Teodor Šporn, vladni svetnik v Velikovcu, nadzornik
lokalnih železnic) |
| |
| |
| |
| |
|
© PROMIN d.o.o. - slike in vsebina so last
podjetja
shranjevanje gradiva samo z dovoljenjem firme |
|
nazaj |
|
|
|
|
|
|
|