Avstrijci so ponemčeni Slovenci !

Tisti, ki problematiko slovenskega jezika in Slovencev gledamo z nujno potrebno multi-disciplinarnostjo, ponovno preučujemo že znane podatke in jih korigiramo z novimi spoznanji iz različnih področij. Tako prihajamo do presenetljivih ugotovitev, ki so tradicionalnim "znanstvenikom", zakrita in njihovemu umu nedosegljiva, saj večinoma le prepisujejo od drugih tradicionalnih avtorjev, ali pa med seboj delijo različne zablode.

Medtem ko se nekateri vodilni ?slovenski? zgodovinarji trudijo dokazovati, da smo se Slovenci pojavili šele pred kratkim ter da je slovenska država Karantanija le mit, tisti zdrave pameti že dolgo vemo, da Avstrijci niso Nemci, pač pa so le ponemčeni Slovenci. To seveda ne gre jemati absolutno, saj je jasno, da so se tudi v Avstrijo priseljevali od drugod, a velika večina Avstrijcev so le ponemčeni staroselski Slovenci. Podobno zaradi priselitev v današnjo Slovenijo, ne moremo trditi, da so vsi državljani Slovenije Slovenci, toda ta trditev je v veliki večini pravilna.

Če pridemo do takih ugotovitev domači avtorji, nas ne jemljejo resno, ali se v svoji mentalni skromnosti celo norčujejo iz tega. Zato nas veseli, da je prišla potrditev naših tez tudi iz tujih logov. Pa ne zaradi tega, da bi svobodomiselni Slovenci dobili potrditev tistega kar je neizpodbitno, to že vemo. Tuje potrditve so potrebne tistim, ki imajo sami premalo samozavesti, da bi si drznili dvigniti glavo iz močvirja zaostalih zablod. Toda žal so prav taki Slovenci velikokrat na pomembnih mestih družbenega delovanja.

Zato objavljamo povzetek pred leti objavljenega pogovora z avstrijskim profesorjem.

V čem je Koroška bolj provincialna, kot se nam zdi Slovenija?

Obstoj tisočletne nemške Avstrije je predsodek in neresnica. Avstrija je bila vedno večkulturna, v njenem osrednjem delu pa so sprva prevladovali Slovenci. Šele mnogo pozneje je nad njimi prevladala nemščina. To je tako zelo globinsko navzoče, da je celo samo ime Österreich slovenskega izvora! Prva omemba tega imena je namreč v nekem dokumentu iz 10. stoletja, ki dokazuje, da izvira to ime iz krajevnega imena gore, katere izvirno, slovensko poimenovanje je Ostravica - ker je na obe strani zelo strma. Slovenistika ima v Avstriji zelo dolgo tradicijo, delno v pozitivnem in delno v negativnem smislu. Zdaj bi morali pokazati, kakšno vlogo je imena Slovenistika do zdaj in kakšno bi morala imeti v bodoči skupni Evropi. Slovenistika je namreč na avstrijskih univerzah potisnjena v kot, marginalizirana, vendar ne zavoljo nemško govorečih Avstrijcev, temveč zaradi velike prevlade, ki jo imajo na oddelkih za slavistiko hrvaški profesorji. Težave med Slovenci in Hrvati v Avstriji so posledica obrata, ki je nastal po odhodu Franca Miklošiča, prvega slovenista na Dunajski univerzi, ki je tudi ustanovil ta oddelek, in po prihodu Vatroslava Jagića, ki je začel z antislovensko usmeritvijo dunajske slavistike. Odtod tradicija napetosti, ki traja do danes. V Avstriji imamo namreč univerzitetni zakon, po katerem je Slovenistika polni univerzitetni predmet. Ker prevladujejo hrvaški profesorji, so tudi informacije, ki jih dobivamo z dunajske univerze, hudo pomanjkljive. V Avstriji še vedno le redki vedo, da so Brižinski spomeniki najstarejši zapis slovenske besede. Nastal je v nekdanji Karantaniji, na ozemlju sedanje avstrijske Koroške in Štajerske, se pravi v Avstriji. Vsa krajevna imena do črte med Linzom in vzhodno Tirolsko, ki vsebujejo kakršnekoli slovenske prvine - in teh je izjemno veliko - so po izvoru ne »slovanska«, ampak koroška, se pravi slovenska. Ko sem davno tega pisal svojo disertacijo o slovenskih krajevnih imenih, me je profesor zavrnil: »Ne, to niso slovenska, to so slovanska imena.« In pod tem naslovom je žal disertacija izšla. V resnici so to slovenska imena in jih je ogromno, vse do Donave na severu ...

Vi poučujete slavistiko na univerzi v Salzburgu?

Ja, ker nimamo katedre za slovenistiko, temveč za slavistiko, ki vključuje širši spekter slovanskih jezikov. Dr. Katja Sturm-Schnabl, ki je prav tako sodelovala na simpoziju, pa je profesorica slovenistike na dunajski univerzi, kjer sploh ni sistematiziranega univerzitetnega mesta. Na žalost je tradicija tako močna, da potvarja tudi vedenje avstrijskih filologov, saj so nekateri Hrvati prepričani, da so Slovenci kajkavci ali alpski Hrvati in slovenistiki še vedno ne dajo mesta, ki ji v okviru univerze pripada.

Redni profesor dr. Otto Kronsteiner

Na kakšne načine pa se trudite, da bi spremenili odnos do slovenistike?

Tudi ta intervju lahko pripomore k širjenju zavesti o pomenu slovenistike. O tem, da so bili Brižinski spomeniki slovenski in da se je v srednjem veku na današnjem avstrijskem ozemlju govorilo slovensko; da je bil to deželni jezik, ne samo na Koroškem, ampak tudi na Štajerskem, se pravi na območju bivše Karantanije. Slovenci in »Avstrijci« smo torej tu skupaj že tisočletje, praktično od vedno. Zato je avstrijsko kulturno in literarno zgodovino potrebno praktično napisati na novo.

Vendar je potem bolj smiselno zgodovinsko zavest spreminjati v Avstriji, Slovenci se zavedamo pomena Brižinskih spomenikov za našo kulturo.

V Sloveniji se včasih širi tudi napačno prepričanje, saj z dunajske univerze prihajajo »hrvaške« informacije. Univ. prof. dr. Radoslav Katičić, je bil dvajset let grobar slovenistike na dunajski univerzi. Preprečil je vsakršno sistematizacijo, ki bi bila nujno potrebna. Za marginalizacijo slovenistike v Avstriji torej niso krivi samo nemški Avstrijci, temveč slavisti. Na avstrijskem ministrstvu za šolstvo in zunanje zadeve slovenistiko podpirajo, ampak univerzi delovnih mest ne morejo diktirati.

Slovenci in Avstrijci že dolgo živimo skupaj. Zakaj se je povečevalo število nemško govorečih posameznikov?

Avstrijci in Slovenci smo živeli skupaj, na istih ozemljih in v istih državnih okvirih tako dolgo, da imamo skupno ali vsaj podobno skoraj vso kulturno dediščino, razen jezika. Vse težave v zvezi s Slovenci v avstrijskem prostoru nastajajo zaradi različnih neustreznih izobraževalnih sistemov. Evropska zveza je uspešno združena na ravni monetarnega sistema; na ravni povezovanja in komplementarnosti šolskih sistemov pa smo še v kameni dobi.

Zakaj pa je do tega vseeno prišlo?

To je bil postopni proces, ki je prišel z Zahoda in bavarski dialekt se je začel širiti, dokler ni preprosto prevladal. Dialekt, ki ga je govorila moja mama, ni bila nemščina, ampak bavarski dialekt, nemščino sem se naučil šele v šoli. Pri širjenju nemščine so imele pomembno vlogo izobraževalne institucije in cerkev.

Poznate teze o venetskem izvoru Slovencev?

O izvoru evropskih narodov imamo tisoče zgodb in tez, moja je, da Slovenci živijo na svojem današnjem ozemlju že od samih začetkov in da niso prišleki. Tu so bili še v času rimskega imperija, ko je obstajala provinca Noricum Mediterraneum.

Kako sodelujete s slovenskimi ustanovami?

Največ stikov vzpostavljamo s pomočjo osebnih poznanstev. Sam denimo sem osebno poznal vse avstrijske veleposlanike v Sloveniji. Ustanove, kot so univerze in inštituti, pa med sabo slabo ali premalo sodelujejo. Zelo primerna oblika sodelovanja bi bili skupni projekti. Študenti na Dunaju se zavedajo pomena slovenistike, zaradi dolge in bogate skupne zgodovine. V dunajskih arhivih je veliko zanimivih slovenističnih materialov, veliko snovi za znanstveno delovanje. V Salzburgu sem kot slavist v manjšini, kar konkretno pomeni, da imam na univerzi en sam glas. Sem v manjšini, zato tudi lažje razumem slovensko manjšino.

nazaj