Zgodovina

Medmurje, pristno slovensko ozemlje je bilo leta 1929 prav tako slovensko,
kot je danes Prekmurje, ali kak drug del Slovenije!
Medmurja nas je oropala tako 1. kot 2. Jugoslavija, pogubna
skupnost z "bratskimi" Srbi in Hrvati.

Nekateri menijo, da je raziskovanje zgodovine nesmiselno, nepotrebno in potrata časa, saj je potrebno gledati naprej, v prihodnost. Antika, Karantanija, srednjeveški dogodki, reformacija, pomlad narodov, itd. vse je brez veze in nepomembno. Oči hočejo imeti uprte naprej. Toda kam naprej? Kaj vidijo v prihodnosti? Kako daleč vidijo? Tisti, ki tako razmišljajo, jim je prihodnost pravzaprav le nek navidezni pojem, ki zveni moderno, nekaj nepredstavljivega, pravzaprav pa o tem kam pluje ladja prihodnosti, ne vedo prav ničesar! Seveda se Norika, Karantanije, Notranje Avstrije, itd. ne da obuditi oz. restavrirati, ker se niti za sekundo ne moremo vrniti v preteklost, pa če bi včasih še tako radi kaj popravili. To niti ni cilj, niti namen teh teh strani. S pravilnim in zadostnim poznavanjem zgodovine, pa imamo na dlani razumevanje prihodnosti, razumevanje družbenih in naravnih zakonitosti. Tisti, ki zgodovino zavračajo in se ukvarjajo le s prihodnostjo, misleč, da je edino to pravilno in pozitivno, so obstali v kameni dobi. Nikoli ne dojamejo, niti nočejo dojeti bistva sprememb. Vrtijo se v stacionarni spirali, daleč od bogastva informacij in počasi tonejo vse globje, v pozabo ter nevedoč, z modernim in pozitivnim besedičenjem prihodnosti, postajajo del tistega, kar sami zavračajo, del zgodovine.

Živela Evropa                          

Meje so se odprle Slovenci smo spet povezani v enotno narodno telo. Nič več Slovenija pač pa Slovenci v Sloveniji, na Koroškem, Štajerskem, Benečiji, Istri in Madžarskem. Vsi smo eno, vsi smo skupaj. Pri veliki večini politikov, državnih uslužbencev in žal tudi novinarjev je bilo prej opaziti provincialno in centralistično miselnost. Poslej bo drugače! Kar se dogaja zadnjemu Slovencu za mejo se dogaja nam vsem Slovencem, saj smo poslej eno telo. Politiki, državni uslužbenci, novinarji in vsi Slovenci se moramo strniti vrste v interesu skupnega delovanja.

Slovenija po I. svetovni vojni

Postavljeni smo pred nove, stare preizkušnje. Po prvi svetovni vojni je večina Slovencev nacionalistični teror zamenjala za balkanski primitivizem, nato za komunizem, kjer ni bilo pomembno kdo si. Bilo pa je pomembno, da si komunist. Jugoslovanska oblast in celo  slovenska se je opredelila proti lastnemu narodu. Kot da ne bi imeli že dovolj prehudih preizkušenj, tlačenja in vsakovrstnega terorja. Slovensko Koroško je v trgovini z belim blagom prodala Germanom (1) za vrnitev vojakov in njihovih družin, ki so se bojevali na napačni strani, da bi jih v krvavem besu za večno utišali (2).

Slovenija po II. svetovni vojni

Kaj imamo od tega Slovenci danes. Izgubo desetine najžlahtnejšega ozemlja naše države Karantanije in preko 200.000 Slovencev, ki so jih s prikritim ali neposrednim terorjem ponemčevali Avstrijci! Žal se v maju leta 2008 to še kar nadaljuje.

Komunizem je Slovencem prinesel srednji vek narodne zavesti. V Italiji je ostalo okrog 140.000 Slovencev (3), v zameno pa smo dobili Istro (4). Toda našo slovensko "odškodnino" so si komunisti razdelili tako, da smo Slovenci dobili le drobec Istre, Hrvati, katerih najvišji predstavnik je bil tovariš Tito, pa 97%. Saj v komunizmu ni bilo pomembno kdo si, pomembno je, da si komunist. Tudi ni pomembna pravica. Bistveno pa je, da je bila Istra komunistična in je povsem vseeno komu pripada. To je nerazumljivo, nemoralno in necivilizirano!

Kaj je strašnejšega, bolj izprijenega kot to, da se mati odpove lastnemu otroku. Kateri nebogljen otrok želi, da mu mati obrne hrbet? Slovenski komunisti so storili prav to! Italijanskim komunistom so podali levo roko v veliko veselo družino, z desnico pa odrivali Slovence za mejo v naročje prebarvanim italijanskim fašistom in njihovim metodam raznarodovanja, ki so ga razvijali na Slovencih že med obema vojnama, in to še vedno traja. Zavedni Slovenci za mejo so si to zaslužili le zato, ker se niso vedno strinjali z vsemogočnostjo komunizma.

Še kar nekaj kolaboracionistov komunizma, izdajalcev slovenskega naroda je danes živih. Nihče od njih še ni odgovarjal za zločine proti lastnemu narodu. Najhuje pa je verjetno to, da so v komunističnem šolstvu vzgajali cele generacije mladih ljudi v protinarodnem duhu. Sinovi partijskih veljakov in somišljenikov pa so bili tudi doma in povsod v svojem življenjskem okolju vzgajani v duhu protinarodne zavesti. Največja posledica tega je, da v veliki večini ravno ti ljudje danes vlečejo poslovne, politične in medijske niti Slovenije.

Po letu 1990 je komunizem padel. Slovenija in Hrvaška sta se poslovili od Jugoslavije in potrebno je bilo razmejiti mejo med novima državama. Ker ni bilo več Jugoslavije in komunizma je tudi odpadla ovira za pripojitev Istre Sloveniji, ki jo je Jugoslavija dobila v zameno za izgubljeno slovensko ozemlje v Italiji. Ker slovenski politiki niso bili dorasli situaciji so celotno Istro, ter del Pomurja in Gorskega Kotarja brez boja prepustili Hrvaški. Največja ironija pa je, da se s Hrvati sedaj bodejo za nesporno Slovensko ozemlje in za Piranski zaliv namesto za Pulo Ob tako hlapčevskih politikih je le vprašanje časa kateri kos slovenske zemlje bo naslednji prešel pod oblast kake sosednje države?!

Slovenija po letu 1991

Danes bi nas ponovno radi Italijani in Nemci učili civilizacije, kulture in delovnih navad. Sladke besede o bratstvu in enotnosti ter enakopravnosti kar bruhajo iz njihovih ust. Saj ni rečeno, da nekateri res ne mislijo tako, toda ko pogledamo stanje na terenu nam bližnjega zamejstva v maju leta 2004, zaznamo dejstva, ki je skoraj diametralno nasprotje njihovih besednih floskul. Zapomnite si. Vedno sodi človeka (narode) po dejanjih, besede in obljube niso pomembne.

Te lepe besede nam prodajajo ravno prihuljeni fašisti, ki so si roke mazali z našo krvjo in njihovi potomci. Včasih nam predvsem Italijani pravijo, da smo barbari. Kdo je večji barbar kot tisti, ki je utiral pot Rimskemu cesarstvu z nasiljem, meči in krvjo, ki je brez usmiljenja moril cele narode, da bi zadostil lastni primitivnosti in sebičnosti. Kdo je večji barbar kot tisti, ki je v imenu krščanstva opravičeval nasilje, kraje in posilstva duš. Tisti, ki so to počeli so ne le barbari pač pa najnizkotnejša bitja, ki so blagohotno krščansko vero sprevrgli v svoje nasprotje. Ko je celotna zahodna Evropa cvetela v renesansi in miru smo vas in vaš napredek Slovenci branili pred nazadnjaškimi Turki. Nismo bili deležni vaše pomoči pač pa le obljub, ki še danes zvenijo v prazno. Slovenci smo spričo Turkov utrpeli strahotne izgube prebivalstva in za več stoletij zaostajali v razvoju in napredku.

Italijani in Nemci so tako umazani s krvjo, smrtjo in nasiljem kot malokateri narod. Mi Slovenci smo lahko le ponosni nase in med vami BARBARI lahko hodimo le ponosno in z visoko dvignjeno glavo.

Pravica in dolžnost vsakega Slovenca je, da se nikoli ne uklanja nemškemu in italijanskemu jeziku. Prišel bo čas, ko se bodo želeli Nemci in Italijani ponovno učiti jezika svojih davnih prednikov, kot se Irci učijo Keltščine. Naša dolžnost pa je, da jim to nesebično omogočimo. Pozabimo grdo slovensko navado, ki je morda skrita globoko v genih, da se takoj jezikovno podrejamo drugim. Tega je bilo dovolj. Zavedajte se, da ste Slovenci in Slovenci se ne uklanjajo ne barbarom in ne drugim. Smo svobodni pristni potomci staroselcev Evrope. Če smo v dilemi lahko uporabljamo za komunikacijo z drugimi le svetovni jezik Angleščino.

Naj živi Evropa!

Če cela Evropa ne bo pela "evropske" himne...

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan,
da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak prost bo vsak, ne vrag le sosed bo mejak,

...potem je vse skupaj le farsa kapitala in prevara velikih narodov

Stran je bila nazadnje spremenjena 10.03.2010