Zgodovina Slovencev od antike do sodobne slovenske države

Razmišljanja nekega zgodovinarja

Razmišljanja Petra Štiha so bila 1.5.2011 pod naslovom "Politiko prirejajo zgodovino", ponujena bralcem Nedeljskega Dnevnika na vpogled. Ironično je naslov članka še kako zgovoren in resničen, saj so politiki oz. tisti, ki imajo in so imeli na nekem ozemlju moč vladanja, vedno bili živo zainteresirani, da bi zgodovina služila njihovim dnevnim potrebam, pa naj so bile še tako umazane in sprevržene. Peter Štih je z rekom, da politiki ponarejajo zgodovino, želel povedati, da je po njegovem mnenju, dandanes slovenska zgodovinska znanost na višku strokovnosti in v to nirvano resnice zgodovinskih presežkov, priborjenih od leta 1918 s skrajnimi napori, si dovolijo drezati nekateri politiki.

Peter Štih trdi, da v Karantaniji niso živeli so Slovenci, da so Slovenci nastali šele v 19. stoletju z besedami: "Predstava, da je bil Borut karantanski knez in Karantanija prva slovenska država, ni nič drugega kot retrogradna nacionalizacija zgodovine, ki projicira nacionalno zgodovino v obdobja, ko današnjih narodov in tudi Slovencev še ni bilo. Gre za vsesplošen pojav, ki ni nobena slovenska posebnost. Ta in podobne podobe so v glavnem nastale v 19. stoletju in so izraz ter sredstvo takrat oblikujočih se narodov. Kot identitetna skupnost - in to so narodi - se pravi kot skupnost, ki jo združuje zavest o skupni pripadnosti, usodi in zgodovini njenih članov, so se Slovenci začeli oblikovati šele od poznega 18. stoletja naprej, v času Karantanije in Boruta pa neke slovenske zavesti seveda še ni bilo. Karantanija je bila država Karantancev, kot so njene prebivalce imenovali sosedje in kot so se označevali tudi sami. In Borut je bil njihov knez. Dodati je še, da so Karantanci v percepciji ljudi tistega časa seveda bili slovansko ljudstvo, niso pa zato bili že Slovenci.".

Ali narodi nastanejo v 19. stoletju?

Če narodi nastanejo v 19. stol., potem to pomeni, da jih prej ni bilo! Kdo je pred njimi zasedal ta ozemlja? Kam so izginili njihovi predhodniki? Le od kod so se vzeli ljudje, ki so naselili obširna področja Evrope, da bi tvorili novonastale narode? Pri takem razmišljanju ne gre za strokovnost, ne gre za razjasnjevanje neznanega, pač pa za vnašanje zmede, meglenje in zakrivanje že znanega. Gre torej za zlonamerno delovanje, taka stališča pa so praktično identična liberalno-anarhističnim prizadevanjem, za uničevanje narodno gravitacijskih sil in s tem uničenje tradicije. V bistvu je teorija o priselitvi nekih zameglenih Slovanov v 6. stol., le odsev istih ideoloških pristopov, katerih namen je čim bolj izničiti in posplošiti prej stoletja znana dejstva.

Kdor trdi, da so narodi nastali v 19. stol., čeprav trditve okrancla s pridevniki in filozofskimi okraski, dela zavestno in namerno le zmedo, katere cilj ima točno določen, ne dobronameren namen. Če prenesemo izrazje iz politično-ideološke kuhinje, za lažje razumevanje v domačo kuhinjo, potem lahko trditev Petra Štiha predstavimo z nasledno ugotovitvijo. Peter Štih trdi, da je golaž nastal takrat, ko je bil nazadnje pogret! Pri tem pa namerno zamolči, da so sestavine golaža od takrat, ko je bil prvič skuhan, razen morda kake nove začimbe, še vedno iste. Najbolj sporno pa je, da Peter Štih zanika, da so te sestavine, v točno določenem razmerju sploh kdaj obstajale ter jih spravi na nivo živil, ki se hranijo v shrambi.

Kaj opredeljuje narod?

Ali Italijani živeči v Kopru pripadajo slovenskemu ali italijanskemu narodu? Ali Slovenci na Koroškem pripadajo slovenskemu ali avstrijskemu narodu? Ali Slovenci v Istri, v Gorskem Kotarju, v Medmurju pripadajo slovenskemu ali hrvaškemu narodu? Jasno je, da Italijani pripadajo italijanskemu narodu, Slovenci pa slovenskemu narodu, ne glede na to v kateri državi živijo! Toda tudi tu ni vse tako jasno, ker nastopi in dejstva začne megliti politika, o kateri je govoril Peter Štih in kateri tako zvesto služi. Prihaja do poneumljanja Slovencev v Italiji in Avstriji, da so pravzaprav Italijani oz. Avstrijci slovenske narodnosti. Da je namen širitve takšnih zlorab skrajno sprevržen, je jasno takrat, ko obratno za Italijane tega ne trdijo, Avstrijcev pa v Sloveniji itak ni.

Zakaj nekaterim politikam ni do resnice? V 19. stol. so nastale večinsko nacionalne države, ki pa so iz zgodovinskih razlogov zasedala ozemlja drugih narodov. Nekatere politične enote niti večinsko nacionalne niso bile. Nemci so bili v Avstriji manjšina, Madžari pa v Ogrski. V Franciji se je na podeželju 19. stol. govorilo še večinoma staroselske jezike. Francoščino so prevzeli šele z nacionalistično evangelizacijo, ki so jo izvajali z obveznim šolstvom. Enako je bilo v Avstriji, Ogrski, Nemčiji, Italiji, Veliki Britaniji, Grčiji, itd. Torej nekateri "državotvorni" narodi, ki so v svojih krempljih držali ozemlja, ki jim po nacionalnem ključu niso pripadala, so na škodo "nedržavotvornih" narodov, hiteli krasti ta ozemlja z genocidom, z nasilnim raznarodovanjem. Ponekod celo tako rigolozno, kot Grki nad egejskimi Makedonci, ki so jim pod grožnjo zapora in izgube službe, strogo prepovedali izgovoriti eno samo makedonsko besedo. Danes ni kaj dosti drugače, saj Grčija vztrajno zanika Makedonce.

V Evropi obstajata dve vrsti narodov. Staroselski in novodobni, ki so v nekem smislu res nastali v 19. stol. Novodobni so predvsem Francozi, Nemci, Italijani, Madžari, Romuni, Rusi in Grki. Ti so od 19. stol., na račun genocida nad staroselskimi narodi, iz številčno majhnih narodov postali veliki ali vsaj večji. Slučajno imajo ti isti narodi največjo politično moč v Evropi in so zato živo zainteresirani za širjenje zgodovinske laži, da so narodi nastali šele v 19. stoletju.

So Slovenci nastali v 19. stoletju?

Gospodu Petru Štihu svetujemo, naj najprej prepriča Hrvate in Srbe, da so nastali v 19. stoletju. To mu bo relativno lahko, saj polovica njegove krvi priteka iz Srbije, njegovo delovanje pa ni niti polovično privrženo slovenstvu, pač pa je do samih korenin prežeto s protislovenstvom.

Za odgovor na to vprašanje, se moramo najprej vprašati, ali narod, ki nima politične samostojnosti obstaja? Vsekakor, saj obstoj naroda pogojuje jezikovno povezana enota ljudi in ne nujno tudi politično ozemeljska neodvisnost. Kdor trdi drugače, zanika narode Baskov, Kataloncev, Bretoncev, Kurdov, Čečenov in drugih, do nedavna pa tudi Slovencev in Makedoncev. Nemcem, Italijanom, Hrvatom in Srbom taka interpretacija zelo ustreza, zato so živo zainteresirani, da se uveljavi teza o nastanku Slovencev v 19. stoletju.

Hkrati pa se moramo vprašati, kaj z imeni, ki se pojavljajo v zgodovinskih zapiskih. Celo velikim narodom, za katere smo ugotovili, da so se zaradi politične premoči, v času pomladi narodov povečali z genocidom nad staroselci, ni v narodnem smislu mogoče odrekati obstoja pred 19. stol. Ali je stoletna vojna 14. stoletja med Francozi in Angleži izmišljena? Peter Štih želi povedati, da se v bistvu niso vojevali Francozi in Angleži, pač pa Romani in Germani! Podobno je pri vojnah med Makedonci in Grki, itd.

Jasno je, da ne gre fizično za iste ljudi, saj niso živeli 800 let. Gospod Peter Štih, gre za njihove potomce, ki so od svojih staršev prevzeli jezik. Življenjska doba človeka je bila 40-80 let in jezik, kultura ter navade, so se prenašale skozi nepretrgano verigo iz roda v rod, kot da bi človek živel 800 let. Da so na rod vplivale primesi novih tehnologij, odkritij in idej ter s tem novih besed, novih izkušenj, s širjenjem ozemlja in trgovine, pa tudi do mešanja prebivalstva. Kaj ni celo isti človek podvržen v svojem življenju prilagajanju novostim? Gospod Peter Štih, ali mislite, da bi človek, v kolikor bi živel nekaj 100 let dolgo življenje, ne bil prisiljen sprejemati sprememb in se prilagajati novim dejstvom enako, kot so bili to primorani njegovi potomci?

Za odgovor, ali so Slovenci nastali v 19. stol. moramo zaradi jasnejše primerjalne slike, po odgovor k drugim staroselskim narodom. Trditi, da so Baski ali Bretonci nastali v 19. stol., bi bilo skrajno zavajajoče. Dejstvo je, da so tako Baski, Bretonci in Slovenci z istimi ali drugimi lokalnimi imeni zabeleženi v času piscev rimskega imperija. Toda narod ne nastane s prvim zapisom tujega pisca, pač pa z razvojem jezika in z oblikovanjem v neko jezikovno-kulturno, ne pa politično skupnost. V času rimskega pisca oblikovan narod, je za jezikovno izoblikovanje potreboval tisočletja jezikovnega in kulturnega razvoja. Ti staroselski narodi obstajajo že tisočletja, medtem ko Angležev, Nemcev, Francozov, Špancev, Portugalcev, Romunov, Albancev in Italijanov še dolgo ni bilo na obzorju Evrope, zato pa si tudi mnogi tako prizadevajo zabrisati resnico.

Zmešnjava imen

Slovenci so že za časa rimske okupacije obstajali na današnjem ozemlju, a zapisani z lokalnimi imeni Japodi, Tavriski, Karni, Noričani, Panonci, itd. To da gre za prednike Slovencev je razvidno iz razvoja kasnejših dogodkov ob razpadu Rimskega imperija. več » Za razjasnitev imenske zmešnjave, se je treba vprašati ali so Slovenci nastali v 19. stol., ko se je ponovno oblikovalo politično ime Slovenci. Ali isti ljudje prej zapisani z imenom Vindi niso Slovenci? Gospod Peter Štih, če se pri nepoučenih ljudeh še da manipulirati z različnimi obdobji, nam prosim pojasnite čudež, po katerem so Franc, Micka, Zala in drugi zvečer legli v posteljo kot Vindi, zjutraj pa so se prebudili kot Slovenci. Slovenci so bili vse od razpada Rimskega imperija imenovani zdaj Vindi (Nemci: Winden, Wenden), zdaj Sloveni (Latini, Italijani: Sclavi, Slavi).

Če Slavia Veneta ni Beneška Slovenija, pač pa Mletačka Slovanija, potem tudi ne moremo govoriti o Slovencih, pač pa o Slovanih. Tudi ne moremo enačiti Vindov z Sclavi, a bognedaj s Slovenci. Spoštovani "znanstvenik" Peter Štih, ko boste prepričali Dojčarje, da niso Alemani in ne Nemci, Šiptarje, da niso Albanci, Toskance, da niso Italijani, Midlandce, da niso Angleži, Gorence, da niso Slovenci, itd., potem šele nadaljujte prepričevati, da Windi niso Slovenci, čeprav mnogo dokumentov vse do 20. stol. to jasno izpričuje.

Je bila Karantanija slovanska država?

Vprašanje je napačno postavljeno. Vprašati bi bilo treba, kdo vse je zadnjih 200, predvsem za zadnjih 90 let zainteresiran, da bi Karantanija ne bila slovenska država. To so Avstrijci, Srbi, Italijani in Hrvati. Zakaj? Avstrijci zato, ker praktično celotna Avstrija zaseda nekdaj slovensko ozemlje in želijo, kot pravi Peter Štih, retrogradno spreminjati zgodovino svojim sedanjim potrebam. Hrvati in Srbi zato, ker želijo Slovence južno od Karavank narediti za neavtohtone Slovane, brez lastne državne tradicije, kar vodi v lažjo asimilacijo Slovencev v Jugoslovane. Spet gre za retrogradno prenarejanje zgodovine, za sodobne potrebe. Italijani pa zato, ker bi jim bila lažje uresničljiva imperialistična lakomnost, do slovenskih ozemelj, v času rimske okupacije, vključenih v Italijo.

Peter Štih pravi, da je bila, saj o Slovencih takrat še ne moremo govoriti. Zakaj ne? Ker je pojem slovanski nekaj imaginarnega, splošnega, do česar Slovenci nimamo kakega osebnega odnosa. Slovencem retrogradno privzgojiti zavest, da je bila Karantanija le država nekih Slovanov, pomeni Slovence odrivati od identifikacije s Karantanijo, pomeni Slovencem zanikati državotvornost pred vsemi drugimi Slovani, pomeni rezati korenine za lažjo balkanizacijo Slovencev. Pomeni pa tudi avtohtone Slovence ponižati na raven Srbov in Hrvatov, ki so se na Balkan pritepli šele v 7. stoletju. In prav s to nalogo, je bil Peter Štih ustoličen za vodilnega "slovenskega" zgodovinarja.

Črni panter iz prapora Karantanije

So Slovenci pisali v slovanskem jeziku?

A potrebno se je vprašati, kaj pomeni slovensko besedilo na Brižinskih spomenikih, prepisih, ki izvirajo iz 8. stoletja, ko je papež z odredbo dovolil uporabo slovenščine pri cerkvenih obredih, ko o nemščini še niti duha ni bilo. Seveda si vsi jastrebi prizadevajo prilastiti si ta spomenik, a ker je slovenščina v 8. stol. že tako jasna, da o kaki slovanščini niti govora ne more biti, si prizadevajo proglasiti nastanek Slovencev v 19. stol. Diakonova Provincia Sclavorum in slovenski tekst Brižinskih spomenikov, pa slovenščino in Slovence zelo jasno enačijo s Karantanijo. Jasno pa je tudi, da si mnogi te svetle dokaze prizadevajo zamegliti in uničiti.

Če slovenske oz. sploh narodne zavesti v srednjem veku ni bilo, zakaj kralj Samo ni združil bavarskih in drugih frankovskih dežel, pač pa tiste, ki so bile narodnostno sorodne? Kaj pa drugi slovenski zapisi, katerih le peščica se je ohranila, skozi srednji in novi vek, ali slovenska beseda na njih priča o prisotnosti Slovanov? Ali zapisi Primoža Trubarja v slovenskem jeziku in izrecnem sklicevanju na Slovence, pravzaprav pomeni, da je pisal za Slovene, za Polake, Ruse? Ali dokazan njegov trud za uporabo širše slovenskega jezika, tudi iz drugih slovenskih narečij, pomeni, da se ni zavedal, da pravzaprav piše za Slovane? Ali Trubarjevo izrecno naštevanje pripadnikov slovenskih narečij in vdano domoljubno delovanje za Lube Slovence, pravzaprav pomeni, da je delal za ljube Slovane? Tukaj ni dosti manevrskega prostora. Se je motil Primož Trubar, ki je z vsem srcem delal za lube mu Slovence, ali se "moti" Peter Štih, ki z vso bitjo dela za izdajstvo Slovencev?

Če je z besedo Sclavoni še mogoče manipulirati do 16. stol., pa od srede 16. stol., ko so menda "nastali Slovenci", to ni mogoče. So res v viharnem obdobju Reformacije, isti ljudje prej zapisani s tujo besedo Sclavoni (Vendi), kar naenkrat postali Slovenci? So na gosposvetskem polju vojvode do leta 1414 ustoličevali Slovani? So bili Trubarjevi starši Slovani? Je bil torej Primož Trubar do svojega 42 leta Slovan, ko je v svoji slovanski domovinski zavesti zapisal "lubi Slovenci", pa postal Slovenec? So vsi Slovani okrog njega s tem čudežno postali Slovenci? Tisti, ki so pred čudežem pisali Sclavoni, so pisali Sclavoni tudi po čudežu, ne da bi sploh opazili kakršnokoli spremembo med ljudmi o katerih so pisali!

Ali slovenska politična (skupnostna) zavest nastane v 19. stoletju?

Štihova trditev, da se je šele v 19. stol. med Slovani izoblikovala zavest o skupni pripadnosti in so tako počasi nastali Slovenci je zavajajoča in kaže na nepoznavanje zgodovinskih dejstev.

Že Primož Trubar si je prizadeval vse Slovence združiti v enoten jezikovno-kulturno-politični prostor, v krovno enoto z imenom Sveta cerkev slovenskega jezika, ki bi obsegala osnovne tri slovenske dežele, Krajnsko, Koroško in Spodno Štajersko. Štih bi tukaj zagotovo trdil, da je Trubar mislil Sveta cerkev slovanskega jezika! Trubar je bil zadosti politično moder, da ni že kar takoj zahteval politično združitev Slovencev preko obstoječih deželnih meja. Kako prav je imel, ko je bil previden, se je pokazalo ob izdaji Cerkovne ordnige, s katero je Trubar 250 let pred časom načrtoval izobraževanje in šolstvo za Slovence. Sam pove takole: "Zaradi te knige, ki jo držim v rokah, moje Slovenske Cerkovne ordnige! V njej sem začrtal ureditev Cerkve Božje slovenskega jezika, načrtoval šolstvo in izobraževanje, podal osnove etičnega in socialnega obnašanja".¹

Peter Štih trdi, da so v Evropi nasploh narodi, kot identitetne skupnosti nastali v 19. stoletju. Po njegovem, so bil do takrat Slovenci, Makedonci, Slovaki, Čehi, itd. le Slovani. Danci, Nizozemci, Norvežani, itd. le Germani, Francozi, Italijani, Romuni, itd. pa le Romani/Latini. To da so Danci v 14. stol. vladali Islandiji, je potrebno po Štihovem prepričanju razumeti kot, da so Germani vladali Islandiji, saj Dancev takrat še ni bilo in je potrebno opraviti retrogradno revizijo. Prav tako je po Štihovem potrebno vzpon Nizozemske kot kolonialne sile v 15. stol., imenovano tudi Nizozemski imperij, preko retrogradne revizije potrebno imenovati germanski imperij, saj Nizozemci v 15. stol. vendarle še niso obstajali.

Pri tem pa je pred ogledalom resnice zelo nerodno, da v 15. stol. tudi Germanov še ni bilo. Šele v 2. polovici 15. stol. so Dojčarji potegnili Germane izpod pepela, koder so pozabljeni molčali od antike naprej, jih očistili ter se jih polastili zase, brezkompromisno samo zase! Štih temu pravi retrogradna nacionalizacija zgodovine. Torej Štih ni izumil nič novega, saj dela že po ustaljenem vzorcu, a drugače kot Nemci, on dela proti svojemu narodu.

Kakšen je namen Štihovih potvorb?

V osnovi gre za že leta 1918 dogovorjeno vplivno razdelitev med Avstrijci in Srbi po sredini slovenskega ozemlja. Južno od Karavank pripada Srbom, severno pa Avstrijcem. To je tudi razlog, zakaj so Srbi tako močno zavirali zasedbo Koroške, dokler bi se zasedbo še dalo enostavno izvesti. Zakaj prihaja v sodobnem zgodovinopisju do razlag, da so bili Karantanci Slovani in da so Slovenci nastali šele v 19. stoletju? Glede na to, da je Avstrijcem pripadlo ozemlje severno od Karavank, Srbom pa južno od Karavank, je kot je povedal še Peter Štih, potrebno v imenu trenutne politike, razlagati zgodovino z retrogradno nacionalizacijo. Torej tako Avstrijci, kot Srbi pa so zainteresirani za to, da se Slovence izbriše iz tega prostora in da si oboji prisvojijo slovensko ozemlje, bogastvo, zgodovino ter vse skupaj zameglijo in zabrišejo, kot da Slovencev nikdar ni bilo.

Zato tudi Karantanija ne sme obstajati južno od Karavank, da bi se zgodovinske meje pokrile s sodobnimi mejami Avstrije (in živela sta srečno do konca svojih dni..). Če pogledate samo zemljevide Karantanije na slovenski Wikipediji, katera je v popolnem primežu potvorjevalcev zgodovine (vse dobronamerne so likvidirali), se današnja južna avstrijska meja popolnoma pokriva z mejo Wiki Karantanije. Dejstvo, da je Karantanija neposredna naslednica predrimskega Norika in da je v srednjem veku, po predrimskem zgodovinskem spominu, segala ne le preko slovenskega ozemlja, pač pa v različnih obdobjih celo preko Panonske nižine do Donave in še preko Save na jug, ter v Lombardijo, daleč preko meja Benečije. Na drugem nivoju pa na "demokratičnih" družboslovnih fakultetah, Štihovi somišljeniki z inkvizicijskimi metodami izganjajo in blatijo karantanskega panterja do nevzdržnosti, da se slučajno ne bi prijel v zavesti mladine slovenski simbol naše zgodnje državnosti!

Norik po Ptolemaju iz Aleksandrije: vir
levo Vindelicija (Vindi = Slovenci, še v 20.stol.)

Peter Štih pravi temu retrogradna nacionalizacija zgodovine. Torej taka zgodovina, s katere predelavo (beri potvorbo) pokrijejo sodobne politične interese Avstrije in Srbije oz. sedanje meje nemškega jezika in želene (ciljne) meje srbskega jezika. Zanimivo je, kako se Peter Štih pred publiko, ki ne pozna dejstev, izjemno barabinsko loti ožigosanja in izločitve resnice. Resnico proglasi za laž, laž pa za resnico. Na način primitivnega kurjega tatu ukrade resnico in začne tuliti v nevedno množico, "primite tatu, primite tatu" ter pri tem kaže na dobrohotne odkrivalce resnice. Tisti, ki ne poznajo dejstev in ti so v večini, ker le površno, nezainteresirano preletijo naslov, mu bo še verjeli, saj je vendarle prvi začel tuliti. To pa je le cenena psihološka finta zlikovcev!

Pri izpolnjevanju tega cilja, to je uničevanju slovenske identitete, slovenske zgodovine in slovenstva tega prostora na sploh, si pod patronatstvom najvišje politike, preko univerz, med seboj delijo priznanja za znanstvene dosežke, to je za skupni cilj izničevanja slovenstva na prostoru vzhodnih Alp. Številna priznanja avstrijske akademije, s katerimi se kiti Peter Štih, so le potrditev tesnega sodelovanja med Belgradom in Dunajem, ko gre za uničevanje Slovencev. Gre za skrajno genocidno politiko in popolno strokovno nemoralnost. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, kot je razloženo spodaj, ni prišlo do nikakršnih sprememb. Slovenska zgodovinska "stroka" deluje za iste cilje, torej za cilje belgrajskih interesov.

Stanje v slovenski zgodovinski stroki

Spoštovani gospod pa je pozabil povedati, da v slovenskem zgodovinopisju vlada strašanska diktatura, kjer ni prostora za načeloma akademsko svobodo in široko miselno obzorje. Tudi ni povedal, da sam ne bi nikdar prišel do zasedanega položaja, če se ne bi izkazal s predanim, aktivnim delovanjem za linijo zgodovinske resnice, ki je povšeči nekim ozkim strukturnim krogom. Ti krogi pa imajo korenine v političnem sistemu, ki je zavladal leta 1945. Kolikor pa je znano in znano je zelo veliko, je prav partijsko-komunistični režim od vseh najbolj zlorabljal resnico, predvsem resnico družboslovja in jo podrejal v služkinjo režima. Kako se je tem stvarem streglo, je 17.6.2009 ob 23:40 povedal zgodovinar dr. Milko Mikula z besedami: "..tam leta 1952 je Boris Kraigher v ožji strokovni družbi Univerze izjavil, da si lahko privoščijo nepartijskega profesorja matematike ali fizike, ne pa umetnostne zgodovine ali zgodovine..". Ali ne gre pri tem za samo enega od številnih vmešavanj partijskega režima, za prirejanje zgodovine, iz najvišjega političnega sedla.

Ne gre tudi zanemariti, da je gospod Peter Štih tudi pozabil povedati, da je družboslovna stroka po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ostala praktično nedotaknjena. In kaj to pomeni v preprostem jeziku? Pomeni, da danes družboslovne stroke, od katerih je zgodovina na samem vrhu, plužijo isto smer resnice, katero je v prejšnjem režimu nastavil najvišji politični vrh, da bi služila njegovim potrebam. Pa ne le, da od leta 1991 v zgodovinski znanosti Slovenije ni nobenih sprememb. Ne, stare preverjene kadre, namenoma in načrtno nadomeščajo z novimi, še bolj podrobno preverjenimi, da bodo služili ciljem prejšnjega komunističnega režima, ti pa so ultralevičarska ideologija in pretopiti Slovence v jugoslovanski narod (Srbe). Narod, ki ima lastne korenine, tradicijo in izvor, pa je zelo težko raznaroditi, zato je potrebno sleherno sled slovenske narodne in politične samobitnosti (Karantanija) zanikati, prikazovati s slovanstvom in za vsako ceno spodrezovati korenine vsemu, kar je slovenskega. To je na Filozofski fakulteti, kjer poučuje Peter Štih še kako vidno, saj je beseda Slovenec, slovensko in slovenstvo zelo nezaželena, skorajda prepovedana.

¹Pogum besede, Zvone Štrubelj, Mohorjeva založba, Celovec 2008, str. 171

«« man