Problematika  slovenskih medijev

Zakaj je bilo potrebno ( do leta 2006 ) DELO bojkotirati ?

Osrednji slovenski časopis DELO vodi v zadnjih nekaj letih pod glavnimi in odgovornimi uredniki, med njimi tudi Ervin Hladnik Milharčić-u izredno gonjo proti Sloveniji, slovenskim interesom, slovenskemu narodu in Slovencem. Vsi ljudje dobrih namer, ki se s tem ne strinjate kupujte drug dnevni časopis. Če si tega ne morete privoščiti pa izkažite solidarnost do svojega jezika vsaj 3 krat na teden, dokler ne bodo zamenjani rablji slovenskega naroda!

Dejanja tega častnika, ki se tičejo slovenskega naroda in Slovenije so povsem nedorasla in neodgovorna celo zakotnemu provincialnemu tabloidu kaj šele osrednjemu dnevniku. Sprva je kazalo, da je slučajno tu in tam prišlo komu do spodrsljaja. Po tolikih spodrsljajih na katere so bili vodilni in avtorji tudi opozorjeni pa ni nobenega dvoma tem, da Delo vodi proti Slovencem izdajalsko petokolonaško politiko s ciljem še bolj zatirati slovenski narod, ga smešiti in mu poskušati vcepljati ksenofilne recepte. Kot da dolgoletno komunistično ubijanje narodne zavesti ni bilo zadosti, njegove sadove s še večjo vnemo gojijo in gnojijo z umetnimi gnojili nekateri mediji in ustanove, med temi pa prednjači Delo.

Prav nenavadno je, da častnik Delo opravičuje mnoga nasilna in nizkotna dejanja izvršenih dejstev republike Hrvaške kot nujna. Pa naj gre za počitniška naselja v Istri, kopensko in morsko mejo nuklearko ali kako drugo izsiljevanje. Redke mlahave in boječe, večinoma papirnate odzive Slovencev in Slovenije pa blati, zaničuje, posmehuje in kritizira kot preostre in necivilizirane. Na drugi strani vsi hrvaški mediji zaslepljeni s hrvaško politično propagando enotno tolčejo proti Sloveniji, pri tem pa jim celo v Sloveniji pomaga tudi častnik Delo, ki na tem področju zelo očitno dela za interese Hrvaške države in proti interesom Slovenije. Naloga vsake vsedržavne časopisne hiše je da dela v duhu poštenosti, pravičnosti in nevtralnosti, če že ne v koristi lastne države! Da bi delovali tako kot hrvaški mediji delajo za Hrvaško pa bi bilo že prostaško nesramno. Ne tega nihče ne želi in ne zahteva.

Verjetno časopisne hiše Delo nima smisla  uničiti, saj večina pridnih delavcev ni nič krivih za izdajalsko politiko njihovih vodilnih mož. Ne pametneje, enostavneje in v vsesplošno korist je zamenjati vodilne, ki vodijo žalostno in žaljivo destruktivno politiko petokolonaškega tipa.

Zgornje vrstice so bile pisane marca leta 2003. Vsebina bo ohranjena kot spomin na način dela Dela, ki so ga zadnih 60 let vodili najprej komunisti in nato njihovi nasledniki LDS.

Neodvisnost novinarjev?

Neodvisnost novinarjev je pomembna za zdravo in demokratično družbo. Toda kako lahko tisti, ki so 60 let postavljali novinarje po lastnih potrebah, sedaj tulijo o nedotakljivosti, strokovnosti in neodvisnosti novinarjev? To je le propaganda, laž za nepoučene in naivne. Velika večina sedanjih novinarjev je tako ali drugače prežeta s posledicami komunističnega vpliva, s tem pa tudi komunističnega razmišljanja in pisanja.
 

Prikaz na praktičnem primeru

Denimo da 60 let gradimo absolutno monopolen trgovski sistem, naprimer z imenom YuKom. Temu sistemu pa je prilagojena tudi celotna družba, šolstvo, itd. Tako so bili prodajalci v YuKom sistemu vzgajani, da lahko kupujejo izdelke le pri točno določenem dobavitelju, naprimer SovaTernacional. V tem "demokratičnem" trgovskem sistemu ima vsak prodajalec sicer "popolno" pravico, da sam odloča, pri katerem dobavitelju bo kupoval trgovsko blago. Toda kdorkoli si je drznil kupovati pri drugem dobavitelju, kot pri SovaTernacional, je bil izpostavljen šikaniranjem, pritiskom, izobčenju, izgubi službe ali pa je celo nag pristal na otoku.

Sčasoma se je ustvaril utečen monopolen trgovski sistem YuKom, kjer so pazili en na drugega, da ni kdo slučajno kupoval pri napačnem dobavitelju, saj to ne bi bilo všeč lastniku družbe Totu. Toto je imel izbrane pomočnike, ki so ga nasledili po njegovo smrti. V tako dolgem času delovanja je prišlo do močnih osebnostnih povezav med delavci v YuKom-u in SovaTernacional-u ter celo do družinskih srečanj. Taka medsebojna prepletenost pa je vodila do idiličnega stanja, kjer so bili vsi vpleteni srečni. Tisti, ki so bili še posebno "nadarjeni" za promocijo SovaTernacional so bili nagrajeni z vodstvenimi funkcijami in so tako neposredno vplivali in ocenjevali ali posamezen prodajalec ustreza njegovim (SovaTernacional-ovim) merilom ali ne!

Po 45 letih pride do spremembe poslovnega sistema družbe in tako lahko spet demokratično, tako kot že prej, prodajalci samostojno odločajo, pri katerem dobavitelju bodo kupovali blago. Toda glej ga zlomka. Trg ostane zaprt in proti pričakovanjem se trgovci ne odločajo kupovati drugje kot pri SovaTernacional, ki se je novemu poslovnemu sistemu družbe prilagodil tako, da se je preimenoval v LibSocial.

Toda nekaj malih trgovskih družb vendarle nastane in zahteva prekinitev trgovskega monopola SocLib-a, ki je nasledil YuKom. SocLib-ovi trgovci sicer neprestano rovarijo proti malim trgovskim družbam. Povezave iz bivšega YuKom-a pa ostanejo in se krepijo. V SocLib se na obtožbe o monopolu branijo s trditvami, da so trgovci v demokraciji povsem samostojni in neodvisni ter da na njihove odločitve in njihovo mnenje ne morejo in ne smejo vplivati. Saj bi to bilo proti demokratičnim načelom za katere so se tako zavzeto borili.

Ko malim trgovskim družbam po dolgem času le uspe vplivati na pravila trgovanja, zaženejo v monopolistu SocLib-u s podporo dobavitelja LibSocial-a vsesplošno paniko. Reakcija je razumljiva, saj po 60 letih pletenja mreže in medsebojnih povezav sedaj grozi, da se bodo tu in tam v mreži pojavile luknje. To pa, o groza pomeni, da bodo lahko tudi kake večje ribe brez nadzora izplavale ven. Predvsem pa mreža ne bo več tako trdna in ne zanesljiva Saj še pajek takoj nagonsko popravi svojo mrežo. V kampanijo proti novim pravilom, ki jih imenujejo boj za neodvisnost prodajalcev, poskušajo vključiti tudi čim širši del javnosti, da bi bili videti prepričljivejši.

Ali lahko pri zdravi pameti kdo verjame, da bodo prodajalci, ki so bili 60 let vpeti v trdno mrežo prodajnih pravil in prežetosti z edinim dobaviteljem in ter močnimi prijateljskimi ter sorodstvenimi vezmi sedaj začeli prodajati druge izdelke, kot pa je v interesu vseh njihovih partnerjev, prijateljev in znancev?

Članek napisan 9.5.2006
 

Samoblatenje

Ko se dnevno kršijo pravice Slovencev v zamejstvu, tudi na Hrvaškem o tem mediji skoraj ne poročajo ali zelo skopo. Ko pa se ustanavlja slovenska univerza na Primorskem potem se takoj objestno v dogajanje vmeša italijanska narodna skupnost. Skupnost z največ pravicami na svetu torej želi diktirati Slovencem kako se bo imenovala univerza in tako širiti italijanski imperializem na slovenska tla. Seveda po stari slovenski nedržavotvorni drži slovenskih medijev o tem poročajo na veliko in zraven še dodajo študije o zapostavljenosti italijanske skupnosti.

Nevarnost radikalnega nacionalizma

S politiko zatiranja lastnega naroda, ki jo vodi LDS preko različnih kanalov, tudi preko medijev obstaja resna nevarnost za izbruh radikalnega nacionalizma v Sloveniji. To bi se morali odgovorni v LDS, mediji in drugi zavedati, kajti znano je, da se tlačene in zatirane energije manifestirajo prej ali slej v kontra efektu.

Če vlada (LDS, ZLSD) trpi protidržavno in protinarodno delovanje nekaterih medijev potem tako politiko podpira in naj prevzame polno odgovornost za posledice. Ti se obnašajo, kot da bi nekaj mogotcev, ki delajo proti narodu pravilno postopali! Treba se je odločiti, ali zamenjati narod ali teh nekaj uzurpatotjev slovenskega naroda.

Novinarji so neodvisni od LDS

V času Bajukove vlade poleti in jeseni leta 2000 je bil s strani takorekoč vseh medijev razen redkih izjem izveden pogrom v stilu srednjeveške inkvizicije na to vlado. To ne bi bilo nič nenavadno, če bi novinarji nastopali z enakimi merili tudi v primeru, ko je vlada LDS in ZLSD delala še mnogo večje neumnosti in razdore. Ne takrat je bilo vse tiho, kot da problemov ni bilo, kot da je vse vredu in OK. To kaže, da so novinarji sicer neodvisni, da pišejo kar hočejo! Hočejo pa zato, ker tako hočejo njihovi šefi oz. zato ker hočejo obdržati službe ali le določen položaj v družbi. Ali se pri tem gnusijo sami sebi pa najbolje vejo oni sami oz. njihova skrita ranljiva duša. Njihovi šefi hočejo zato ker hočejo njihovi glavni in odgovorni uredniki, ti pa zato, ker tako tako hoče vrh LDS in ZLSD, ki obvladujejo večino medijev in gospodarskih družb na tak ali drugačen način, preko Foruma 2000 ali kake druge neformalne združbe ter tako nadaljujejo s kontinuiteto, ki so jo pred 55 leti začeli njihovi dedje in očeti.

Strpnost in sožitje evropske kakovosti

V Sloveniji nas mediji Slovence pitajo s ksenofobijo, nestrpnostjo, pobijajo nacionalno zavest, itd. Pri tem, da so južnjaki takorekoč zastonj od Slovencev prejeli desettisoče stanovanj, da imamo v Sloveniji na vsem svetu najbolje zaščitene manjšine, da je državljanstvo lahko dobil vsakdo, ki se je v času podeljevanja državljanstva nahajal v Sloveniji, da smo vsi enakopravno prejeli v dar certifikatne menice, in tako naprej, da ne naštevamo še drugih darov v taki ali drugačni obliki.

V drugih demokratičnih državah npr. v Franciji ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval predvajati arabsko glasbo, pa vendar se vsi medijski delavci držijo nepisanih pravil in dejansko v Franciji preko javnih medije ne boste slišali orientalske glasbe. Pri nas se je pred časom na veliko promovirala italijanska glasba. Cel pomp je bil okrog tega. Tudi dandanes se sliši precej italijanske glasbe v naših medijih. V Italiji pa mediji načrtno blokirajo skoraj vsako informacijo o Sloveniji in drugih slovanskih državah, tako da je za Italijane vzhod praktično črna luknja. To pa je predpogoj, da lahko njihovi politiki ko gre za kočljiva vprašanja po mili volji lansirajo tiste informacije s katerimi lahko manipulirajo italijanski folk. Pred časom so tako proizvedli film o junaku italijanskega naroda Benitu Mussoliniju, ki je bil prav prijazen striček, včasih resda malo vročičen, toda svet je medna hotel narediti boljši. Pri nas je nacionalna TV nadaljevanko brez pomisleka predvajala! Drugi konstrukt je film o Foibah, ki se je snemal pred časom. V njem prikazujejo Slovence kot zverinske zločince, ki so kar počez poklali nedložne in nič hudega sluteče Italijane. Seveda bodo ta film namenjen pranju možganov predvajali svojemu folku in tako "konstruktivno prispevali" k strpnosti, razumevanju in sožitju evropskih narodov. Da bi obavili resnice o fojbah do katere se je dokopala meddržavna komisija jim ne pade niti na pamet. Prav tako ni ne duha ne sluha, ne v tem filmu ne v italijanski javnosti, dogodki med obema vojnama, ko so Italijani streljali Slovence, ko so bili otroci posiljevani z italijansščino, za vsako slovensko besedo pa bili fizično pretepeni, da ne naštevamo nešteto drugih svinjarij, ki so jih počeli Italijani.

Stran je bila nazadnje spremenjena 10.03.2010

© PROMIN d.o.o.  -  Spletne strani in njihova vsebina so last podjetja PROMIN d.o.o.