Kako se je začelo?
Pisalo se je leto 622, ko je
Mohamed pobegnil iz Meke na sever v 300 km oddaljeno Medino (danes
Savdska Arabija), kjer je razglasil Islam kot edino pravo vero, ki
služi edinemu bogu Alahu.
Takrat so že gojili prepričanje, da je bog le eden,
niso pa dojemali, da je "pravih" ver več, da je vsaka od njih le
iluzija zemeljske interpretacije boga, prilagojena stopnji
družbenega in duhovnega razvoja nekega ljudstva.
Prodor do Francije in Male Azije
Mohamedovi nauki so se do
njegove smrti leta 632 že močno uveljavili. Arabci pa so se nato z
mečem in ognjem odpravili širit svojo pravo vero na vse strani. Tako
so že do leta 651 v imenu prave vere z nasiljem pokorili in
prekrščevali Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter
ozemlja do srednje Azije. Arabci so do leta 716 zasedli skoraj
celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali
že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo predvsem na morju.
Križarske vojne in prodor Turkov v Evropo
Do konca 11. stol. se je Islam
predvsem notranje utrjeval in počasi izgubljal ozemlja na
Pirenejskem polotoku in Mali Aziji. Leta 1071 pa so Turki Seldžuki
povsem razbili zelo oslabelo bizantinsko vojsko in prišli pred
Carigrad. Križarji so v prvi križarski vojni 1098 potisnili Turke
močno nazaj. Četrta križarska vojna je v letu 1203 Bizantinsko
cesarstvo v rokah Latincev (križarjev) razdelila, obnovilo se je
1261. Turška država Osmanov je vztrajno zasedala ozemlja Bizantincev
in leta 1354 zasedli Galipoli, prvo evropsko ozemlje, nato pa do
leta 1389 zasedli že dobršen del Bolgarije in Makedonije. Srbija je
bila poražena leta 1389 na Kosovu. Carigrad je padel 1453, leta 1461
pa Trapezunt in z njem zadnji ostanek vzhodno rimskega cesarstva.
Zadnja muslimanska trdnjava na pirenejskem polotoku Granada, je
bila osvobojena v letu odkritja novega sveta 1492.
Vrhunec Islama
Vlaško, Srbijo in Bosno so si Turki podjarmili v 20. in 30. letih
15. stol. Preostanek Srbije je padel 1459, Hercegovina pa do leta
1482. 1521 so turške sile zavzele Beograd. Po veliki turški zmagi
pri Mohaču leta 1526 in dodatnih osvojitvah 1538 so Turki prodrli še
bolj proti zahodu, podjarmili celotno Bosno in velik del hrvaške. Ob
notranjih bojih za prevzem ogrskega nasledstva so Turki izkoristili
notranja nesoglasja in zasedli velik del Ogrske z Budimpešto. Tako
so Turki po premirju leta 1568 zasedli ozemlja v črti, od sredine
otoka Paga, mimo Zagreba do Blatnega jezera ter zahodno od
Budimpešte do sredine Slovaške in nato do Srbije skoraj celotno
panonsko nižino. Leta 1664 so Turki obvladovali največ evropskega
ozemlja, potem ko so zasedli zahodno Transilvanijo, ki je bila
oslabljena od bojev za Poljsko krono.
Zaton Islama v Evropi
Do leta 1699 so Habzburžani
izrinili Turke skoraj celotne panonske nižine, do leta 1718 pa
začasno pridobili velik del Srbije, Vlaške in severne Bosne, ki so
si ga Turki po letu 1739 spet pridobili nazaj. Ob začetku 19. stol.
so Britanci, Francozi in Rusi podprli Grški odpor proti Turkom, kar
je 1830 pripeljalo do grške neodvisnosti. Srbija si je leta 1817
izbojevala avtonomijo, Vlaška in Moldavija pa leta 1829, ki sta od
1861 združeni kot Romunija. Leta 1878 je Turčija v Evropi že močno
hirala. Avstro-Ogrska je zasedla celotno Bosno, ter velik del Črne
gore in jugo-zahodne Srbije. Črna gora, razširjena Srbija in
Romunija so postale neodvisne, Bolgarija je novo nastala država na
tem območju, ki se je leta 1885 še razširila na jug.
Prva balkanska
vojna je prinesla dokončen udarec Turčiji. Grčija se je razširila do
Soluna, Srbija do Ohrida in sta Bolgariji preprečili, da bi na
zahodu zasedla po sanstefanskem sporazumu 1878 določena ozemlja. Je
pa Bolgarija na jugu zasedla dogovorjeno do egejskega morja. Druga
balkanska vojna 1913 pomeni le popravek meja med novo nastalimi
državami. Bolgarija, ki sta jo na zahodu prevarali Srbija in Grčija,
je užaljeno hotela zasesti obljubljena ozemlja. Srbija in Grčija sta
na napad odgovorili in si razdelili jugozahodno ozemlje Bolgarije.
Šibkost Bolgarije so izkoristili tudi Turki, ki so ponovno zasedli bolgarski
jugovzhod. Po tej vojni so meje na Balkanu ostale domala
nespremenjene do danes.
|
