|
2. stol. pr.kr. najdemo v grški Mali Aziji
v mestu Pergamus mnogobarvne mozaike razgibanih oblik narejene iz marmorja in
barvnega stekla. Izdelava mozaikov se je od tam razširila v Italijo predvsem na
področje Pompejev in Rima. Rimljani so razvili enostavno 'monokromatsko' tehniko
s katero so na stenah in tleh hiš, temeljih in javnih kopališčih izdelovali
mozaike.
Kakovosti izdelave mozaikov je dosegla vrhunec v Bizantinskem obdobju, ko so
umetniki razen tal in sten, krasili še oboke in fasade templjev in palač.
Uporabljali so koščke marmorja, naravnega kamna, barvnega stekla ter celo zlato
in srebro. Umetniki so upodabljali različne motive, iz narave, morja, prizore
lova, obraze, vladarje itd. Predvsem pa so jih navdihovali krščanski motivi, ki
so v tem obdobju prevladovali. |