|
|
|
| |
Lesni črv
(Hylotrupes bajulus)
Lesni črv pripada
hroščem iz družine Kozličkov (Cerambycidae),
poznani tudi pod imenom Rogini. Bistvena lastnost pripadnikov te družine so
dolge tanke tipalke, ki so enako dolge ali celo daljše od samega telesa hrošča.
Telo hrošča je rahlo ploščatega videza temno rjave barve, večinoma pa rjavo črne
do črne barve. Zaglavje je okrogle oblike, na vrhu pa jo krasita dve svetleče
črni okrogli izboklinici. Krovna krila so črne barve s svetlo sivimi področji v
obliki prekinjenega traku, običajno na polovici pokrovk. Glava in predprsje sta
večinoma pokrita s rumeno sivkastimi dlačicami. |
|
|
|
Lesni črv napada le mehak les (smreka, jelka,
bor), ki se največkrat uporablja pri gradnji. Prav tako pa ga lahko najdemo tudi
pod lubjem in v lubju hrastovih, bukovih in drugih celih ali cepljenih hlodov s
trdim lesom. Odrasle živali prilezejo na dan iz napadenega lesa od meseca maja
do junija, lahko pa tudi julija, odvisno od klimatskih razmer katerim je les
izpostavljen. Samci lesnega črva dosežejo dolžino 1,2 - 3,5 mm, samice pa 2,8 -
4,6 mm. Življenjska doba hrošča je nekaj tednov (1-4 tedne), odvisno od
ekoloških pogojev. |
|
|
|
Kmalu po parjenju
samica odloži nekaj skupin jajčec v razpoke na mehkem lesu. Samica lahko razvije
želo za odlaganje jajčec do dolžine 35 mm, kar ji omogoča odlaganje jajčec v
preko 42 mm globoke razpoke. Samica izleže okrog 170 jajčec, ki potujejo po želu
od 3,3 do 11 sekund. Število jajčec je predvsem odvisno od velikosti ličinke iz
katere se je levila samica. Lesni črv je občutljiv na geomagnetno polje. Če
omejimo vodoravno komponento geomagnetnega polja, samica proizvede več jajčec.
Na področjih z povečano vodoravno komponento geomagnetnega polja pa število
proizvedenih jajčec upade. Iz nespolne oploditve nastanejo samci. Razmerje med
samicami in samci je okrog 9:1 v korist samic. |
|
|
|
Iz jajčec se po
približno 23 dneh pri povprečni temperaturi 28°C izležejo ličinke, pri nižjih
temperaturah pa nekoliko kasneje. Male ličinke se takoj zavrtajo v mehak les
kjer ostanejo 2-7 let, v ugodnih okoliščinah pa tudi do 19 let (cca. 0,2 %
populacije). V hladni dobi oz. sorazmeren čas pred paritvijo se dozorela ličinka
(teže 200 – 500 mg) prevrta na površje lesa, kjer naredi ovalno vzletno luknjo
premera 0,6 – 1,2 cm. Vzletno luknjo včasih zapre s fino zbito žagovino. Pod
vzletno luknjo ličinka izdolbe celico kjer se ličinka zabubi. Po 3 - 6 tednih se
buba prelevi v hrošča in življenjski cikel lesnega črva je zaključen. |
|
 |
| |
| |
nazaj
|
|
